#: locale=sl-SI
## Tour
### Description
tour.description = V muzeju je mogoče spoznati zgodovino in tradicije ribištva slovenskih prebivalcev ob obali med Trstom in izlivom reke Timave, ki so se tu naselili pred več...
### Title
tour.name = Ribiški muzej tržaškega primorja
## Skin
### Button
Button_84E0931A_9DA3_8CC6_41B8_FE8432B82C1E.label = Obišči spletno stran
Button_84E0931A_9DA3_8CC6_41B8_FE8432B82C1E_mobile.label = Obišči spletno stran
Button_94943357_842B_F254_41AA_D98A93F29221.label = Kontakt
Button_94943357_842B_F254_41AA_D98A93F29221_mobile.label = Kontakt
Button_94944357_842B_F254_41C6_D25BD171BB3B.label = Galerija
Button_94944357_842B_F254_41C6_D25BD171BB3B_mobile.label = Galerija
Button_94970356_842B_F254_41C7_D8240717CCEC.label = Lokacija
Button_94970356_842B_F254_41C7_D8240717CCEC.pressedLabel = Lokacija
Button_94970356_842B_F254_41C7_D8240717CCEC_mobile.label = Lokacija
Button_94970356_842B_F254_41C7_D8240717CCEC_mobile.pressedLabel = Lokacija
Button_94974356_842B_F254_41DD_5E8DD83E2560.label = Panoramski posnetki
Button_94974356_842B_F254_41DD_5E8DD83E2560_mobile.label = Panoramski posnetki
Button_9497F357_842B_F254_41E0_0F25021DA524.label = Načrt prostora
Button_9497F357_842B_F254_41E0_0F25021DA524_mobile.label = Načrt prostora
Button_949D9335_842B_F3D4_41C9_1ED399CBC844.label = Informacije
Button_949D9335_842B_F3D4_41C9_1ED399CBC844_mobile.label = Informacije
Button_DA8323E1_C5FD_3421_419A_111DF341C988.label = SI
Button_DA8323E1_C5FD_3421_419A_111DF341C988_mobile.label = SI
Button_DC14AE60_C505_CC5F_41C5_FFB161FC8C0D.label = IT
Button_DC14AE60_C505_CC5F_41C5_FFB161FC8C0D_mobile.label = IT
Button_DCDA5B20_C505_D5DF_41CA_0321FFB89ED4.label = EN
Button_DCDA5B20_C505_D5DF_41CA_0321FFB89ED4_mobile.label = EN
### Multiline Text
HTMLText_842B7DAF_9CEE_4C7E_41A4_2950292DC632.html = ■ Model Ladje tonere v rabi slovenskih ribičev na loviščih tun med Trstom in Devinom.
■ Bragoc sv. Peter izdelan v Gradežu leta 1914 za Agusta Caharijo Babčevega iz Nabrežine.
___
Ribiški muzej tržaškega primorja
Kulturna deščina tržaškega ozemlja
V muzeju je mogoče spoznati zgodovino in tradicije ribištva slovenskih prebivalcev ob obali med Trstom in izlivom reke Timave, ki so se tu naselili pred več kot tisoč leti.
Stalna razstava prikazuje pripomočke za ribolov, mreže in orodje visoke etnološke vrednosti, dokumente iz srednjega veka, stare upodobitve in fotografije vsakdanjega življenja ribičev. Razstava je opremljena s slovenskimi, italijanskimi in angleškimi razlagami.
Na nazornih tablah so izpostavljeni pomembnejši zgodovinski dogodki in razvojne stopnje ribištva, vsi pristani na obali, ribiške tehnike in ribiški pravilnik iz leta 1835, na podlagi katerega so Slovenci, ki so bivali na obali, postali de iure et de facto lastniki priobalnega pasu v širini ene morske milje.
___
Ribiški muzej tržaškega primorja
Kulturna deščina tržaškega ozemlja
V muzeju je mogoče spoznati zgodovino in tradicije ribištva slovenskih prebivalcev ob obali med Trstom in izlivom reke Timave, ki so se tu naselili pred več kot tisoč leti.
Stalna razstava prikazuje pripomočke za ribolov, mreže in orodje visoke etnološke vrednosti, dokumente iz srednjega veka, stare upodobitve in fotografije vsakdanjega življenja ribičev. Razstava je opremljena s slovenskimi, italijanskimi in angleškimi razlagami.
Na nazornih tablah so izpostavljeni pomembnejši zgodovinski dogodki in razvojne stopnje ribištva, vsi pristani na obali, ribiške tehnike in ribiški pravilnik iz leta 1835, na podlagi katerega so Slovenci, ki so bivali na obali, postali de iure et de facto lastniki priobalnega pasu v širini ene morske milje.
■ Model čupe Marija izdelan leta 1898 v Nabrežini. Original hrani Slovenski etnografski muzej v Ljubljani.
■ Čupa Marija leta 1947 pluje zadnjič pred odhodom v Ljubljano v Slovenski etnografski muzej.
■ Trata za tune - Največja mreža za obkroževanje in potegovanje na breg jate tunov v rabi na tržaški obali.
■ Kanal pri Rusem mostu poln tovornih jadrnic, ko Trst ni imel še dokončanega pristanišča.
■ Prošnja Ribiške zadruge za podporo v času prve svetovne vojne, ker je polovica članov pod orožjem.
■ Odlok iz leta 1835, ki ukinja fevdalne privilegije na morju.
■ Leta 1908 so se mnogi poklicni ribiči združili v ribiško zadrugo za zavarovanje in financiranje članov ter za organizirani razvoj na trgu in na morju.
■ Fotografiran fant pri tunolovu v povojnem obdobju, je danes znani pesnik in pisatelj Miroslav Košuta.
■ Čupa v Barkovljah v litografiji G. Rieferja iz leta 1841, ko ni bilo še pristana in plaža je segala do praga cerkve.
■ Top. Najbolj priljubljeno plovilo slovenskih ribičev.
■ Za časa Avstrije, ko je Tripcovich večal svojo trgovsko floto, je kupil tudi parnik imenovan TRIGLAV, zgrajen v Trstu leta 1902 za znanega slovenskega trgovca in ladjarja Gorjupa.
■ Kriški pristan leta 1929 poln domačega ladjevja.
___
Kulturno društvo Ribiški muzej tržaškega primorja
Društvo, ki je bilo pobudnik in gonilna sila za nastanek muzeja, je bilo ustanovljeno leta 2000.
Po trinajstih letih neumornega dela članov, odbornikov in s pomočjo zasebnih donatorjev je bil muzej v Križu pri Trstu zgrajen in opremljen.
V statutu je določeno, da društvo skrbi tako za zbiranje materialnih virov, zaščito in ovrednotenje morskih poklicev (ribičev, pomorščakov, potapljačev itd.) kot tudi za objavljanje tekstov in raziskav, ki se nanašajo na to področje.
Naslov:
Kulturno društvo Ribiški muzej tržaškega primorja / Associazione culturale Museo della pesca del Litorale triestino
S. Croce / Križ 61
34151 Trieste / Trst
Italija
___
Kulturno društvo Ribiški muzej tržaškega primorja
Društvo, ki je bilo pobudnik in gonilna sila za nastanek muzeja, je bilo ustanovljeno leta 2000.
Po trinajstih letih neumornega dela članov, odbornikov in s pomočjo zasebnih donatorjev je bil muzej v Križu pri Trstu zgrajen in opremljen.
V statutu je določeno, da društvo skrbi tako za zbiranje materialnih virov, zaščito in ovrednotenje morskih poklicev (ribičev, pomorščakov, potapljačev itd.) kot tudi za objavljanje tekstov in raziskav, ki se nanašajo na to področje.
Naslov:
Kulturno društvo Ribiški muzej tržaškega primorja / Associazione culturale Museo della pesca del Litorale triestino
S. Croce / Križ 61
34151 Trieste / Trst
Italija
ZGODOVINSKI ORIS
Tržaško ozemlje je bilo do 20. stoletja za časa Avstrije razdeljeno na 24 administrativnih enot: glavna občina v mestu, 11 županstev in 12 podžupanstev. Mesto ni imelo svojega ribiškega stanu. Ribiči so bili le Slovenci, ki so prebivali v okolici pod upravo lastnih županov v Križu, Kontovelu, Proseku, Barkovljah, Greti, Sv. M. Magdaleni, Čarboli in Škednju. Prvi italijanski ribiči so se priselili v Trst iz Neaplja po prvi svetovni vojni.
ČUPE
Čupe so bila plovila, stesana iz enega hloda, v rabi v Tržaškem zalivu od 8. do 20. veka med Slovenci na obali od Trsta do Timave. Zadnja, zgrajena leta 1898, je zapustila morje Pri čupah leta 1947. Sedaj je razstavljena v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. V mednarodnem merilu je prava redkost, ker je edini primer vrste monoksilnih plovil v Sredozemlju v nepretrgani rabi več kot eno tisočletje.
TUNA
Tunolov na slovenski način se je razlikoval od vseh drugih po svetu. Zaradi orografske značilnosti visoke kraške obale in tod od avgusta do oktobra tunov. Odvijal se je s pomočjo treh izvidnic na visokih skalah, šestih ribičev in 500 m dolge mreže v ladji toneri, v štirih fazah obkroževanja jate in končnega potegovanja ujetih rib na breg.
POTAPLJAČI
Za časa druge svetovne vojne in po njej so bili slovenski potapljači udeleženi pri dvigovanju neštetih potopljenih ladij, ki jih je izvajala družba Tripcovich. Po končani izraelsko egipčanski vojni leta 1957 so aktivno sodelovali pri odstranjevanju potopljenih ladij in čiščenju Sueškega prekopa. Kasneje so bili soudeleženi v mednarodnih podjetjih pri gradnji novih pristanišč v Afriki, arabskih deželah in v Indiji.
Potapljaštvo se ni moglo razvijati na slovenskem ozemlju, ki je pripadalo jugoslovanski kraljevini, saj so takrat Slovenci ostali brez morja in tudi v federativni Jugoslaviji ni bilo za to primernih pogojev. Vsekakor v današnji Sloveniji deluje, po zaslugi raziskovalca in izvedenca Žarka Sajiča, lepo urejen potapljaški muzej v Piranu, ki nudi gledalcu zgodovinske in tehniške informacije ter izredne originalne eksponate.
POTAPLJAČI
Potapljaštvo kot pomorski poklic se je uveljavil proti koncu 19. stoletja po potrebi vojnih mornaric velesil. Te so ustanavljale posebne strokovne šole v svojih bazah flot. Pri nas je to vlogo odigrala t.i. K. u. K. Kriegsmarine, avstrijska vojna mornarica v Pulju. Slovenski naborniki, po večini iz ribiških vasi, ki so bili vkrcani na ladjah, so izkoristili priložnost, da so se za časa vojaščine izučili za nov obetaven poklic. Prostovoljno se je javilo največ ribičev s Kontovela, saj so po odsluženem štiriletnem vojaškem roku takoj dobili dobro plačano delo.
Po propadu Avstrije se je ta navada nadaljevala na ladjah italijanske vojne mornaric in v potapljaški šoli Varignano pri mestu La Spezia. To je pripomoglo, da se je v družinah vasi razvijalo in širilo potapljaštvo iz roda v rod od deda do vnuka. Kontovel je postal v kratkem daleč naokrog znana potapljaška vas. Ta tradicija je trajala celo stoletje, dokler niso individualne priprave z jeklenkami izpodrinile skafandre s čeladami.
ZGODOVINSKI ORIS
V fevdalni dobi morje ni bilo svobodno in dostopno za vsakogar, le plemiške družine, devinska gospoda in cerkvene oblasti so imele pri nas pravico do ribolova. Šele po francoski okupaciji v začetku 19. stoletja, ko so prenehali veljati fevdalni privilegiji, so začeli slovenski ribiči loviti sebi v korist. Avstrijska oblast je to potrdila s cesarskim odlokom leta 1835, kar je izrecno omenjeno v prvem členu, da je ribolov na odprtem morju dovoljen vsakemu. Toda obalni pas, širok eno morsko miljo, pa pripada izključno prebivalcem obalnih občin. Ker so prebivalci vseh občin na obali Slovenci z lastnimi župani, so tako postali de jure in de facto lastniki tega dela Jadranskega morja, ki se je raztezal od Škednja do izliva Timave.
POTAPLJAČI
Slovenski potapljači so bili pred in po prvi svetovni vojni zaposleni v podvodnih delih pri gradnji pristanišč in pomolov. Bili so tudi v službi znanega ladjarja Bogdana Tripkoviča (preimenovan v Diodato Tripcovich) iz Boke Kotarske, ki je ustanovil močno ladjarsko družbo v Trstu. V sklopu flote je delovala tudi reševalna ekipa, največja v Sredozemlju, z močnimi vlačilci, na katerih so bili poleg drugih specialistov tudi potapljači.